UVOD
Strani v nadaljevanju so sad dela, ki so ga opravili dijaki in dijakinje italijanskih in slovenskih šol iz Trsta in Pirana v okviru didaktičnega projekta čezmejnega sodelovanja Da frontiere a ponti – Ko se iz meje ustvari most.
Pri projektu, ki ga je izvedlo društvo ACCRI (Associazione di Cooperazione Cristiana Internazionale) v sodelovanju z društvoma Senza Confini-Brez Meja in CVCS (Centro Volontari Cooperazione allo Sviluppo) in ob podpori ustanove Centro Servizi Volontariato Dežele Furlanije-Julijske krajine, je v šolskem letu 2006-2007 sodelovalo šest višjih šol iz zainteresiranega območja.
Dijaki in dijakinje, ki so sodelovali pri tem projektu, so v obliki intervjujev zbrali avtobiografske pripovedi žensk, ki pripadajo starejšim rodovom, predvsem njihovih babic.
V sklopu tega dela je pozornost, ki smo jo posvetili spominom žensk, spodbudila predvsem posluh med različnimi rodovi. In eden izmed ciljev tega projekta je prav posluh, kajti le-ta predstavlja najpomembnejšo in najvarnejšo pot do skupnega življenja in dialoga.
Intervjujem sledita dve analizi zgodovinske in sociološke narave, ki sta ju pripravili Gloria Nemec in Melita Richter, ob tem pa je navedena tudi bibliografija za uporabo ustnih virov, ki jo je uredil Fabio Todero.
S pričujočo publikacijo so imela društva, ki so jo pripravila, namen oblikovati didaktični inštrument, ki naj bi spodbudil srečanje med različnimi jezikovno-kulturnimi skupnostmi, ki so prisotne na našem ozemlju. Pričevanja o večkrat težavni preteklosti lahko tvorijo skupno osnovo, na kateri se lahko razvije medsebojno sprejemanje, ki lahko zajame tudi novonaseljene skupnosti.
Radi bi se zahvalili vsem, ki so omogočili izvedbo tega projekta: dijakom in dijakinjam, ki so bili tako skromni, da so prisluhnili starejšim osebam; profesorjem in profesoricam, ki so pomagali in podprli dijake in dijakinje; članom znanstvenega odbora, ki so z društvi sodelovali že od vsega začetka in so profesorice in profesorje podrobno seznanili s tematikami navedenimi v tem delu.
Zahvaljujemo se tudi Francu Cecottiju, bivšemu Predsedniku Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega boja, in Paoli Cosolo Marangon iz Psiho-pedagoškega centra za mir in reševanje sporov.
Nadalje se zahvaljujemo Predragu Matvejievicu, ki je predstavil projekt Da frontiere a ponti – Ko se iz meje ustvari most občinstvu in nas je spremljal pri tolmačenju zapletenih obmejnih tematik, ob tem pa nas je naučil, da moramo gledati na prihodnost kot na kraj, kjer se ljudje srečujejo le kot osebe, čigar pripadnost ne sme predstavljati ovir, temveč sredstvo medsebojne obogatitve.
Zahvala naj gre tudi Filomenu Lopesu, ki je občinstvu opisal afriške izkušnje sprave med narodi, ki so se bojevali v državljanskih vojnah. Te izkušnje moramo spoznati in razumeti, ker tudi na italijansko-slovenskem čezmejnem območju je potrebno, da nadaljujemo po poti sprave. Na tak način bi lahko današnji in jutrišnji rodovi gledali na soseda z zaupanjem.
Največja zahvala pa naj gre ženskam, ki so privolile na to, da so nam posredovale njihovo življenjsko zgodbo, ker njihovo pričevanje, ki je tako bogato prepleteno z zgodovinskimi podatki vsebuje tudi občutke, ki so bili na moder način predani novim rodovom in predstavljajo najpomembnejši vidik pričujočega dela.
(ritorna alla pagina precedente)
